Igrali smo se pred vrtcem, ko je prišel mimo učitelj Milan z belim zajčkom v košari. Ustavili smo ga in bili vsi navdušeni, ko smo v košari videli snežno belega zajčka. Prosili smo, če ga lahko pobožamo. Prestrašeno se je stiskal v košaro in trepetal pod našimi dlanmi. Učitelj Milan je povedal, da ni prestrašen in da včasih trepeta tudi od ugodja, ko se ga boža. Povedal nam je, da mu je ime Bob in da ga ima že dve leti. Dobil ga je za rojstnodnevno darilo od učiteljice Mojce. Takrat je imel zajček Bob približno osem mesecev. S sabo ga nosi v košari in nikoli mu ne pobegne. Doma se lahko prosto sprehaja po stanovanju. Hrani ga z regratom, jabolki, korenčkom in podobnim, kar imajo zajčki radi. Vzel ga je v naročje, da smo ga lahko bolje videli. Ima kratka ušesa, nebeško modre oči in snežno bel kožušček. Zelo je lep in nežen. Tudi mi smo ob božanju zajčka od ugodja kar stokali in se zelo raznežili.
Učiteljica Franja Simčič
