Učenci so poustvarjali po obravnavi besedila Babica v supergah.

ČUDEŽNE SUPERGE 

Bil je lep sončen dan. Zunaj sem se igral s prijatelji. Lovili smo se in skrivali, dokler nisem pogledal na uro in opazil, da ta kaže 4:50.

Takoj sem stekel v hišo in s pisalne mize vzel vse zvezke, ki sem jih potreboval za glasbeno šolo. Kot strela sem stekel po cesti proti mestu. Tekel sem in tekel, kolikor so me nesle noge. Za hip sem se ustavil in pogledal na uro, ta je kazala že 4:55. Vedel sem, da s to hitrostjo ne bom pravočasno prispel v glasbeno šolo. Skoraj sem že obupal, nakar sem zagledal sošolca Kevina. Vprašal me je, kam se mi tako mudi. Medtem ko sem mu hitel pripovedovati, da zamujam, je iz nahrbtnika vzel par rumenih superg, mi jih vrgel in zdirjal stran. Obul sem si superge in opazil, da se počasi dvigam nad tlemi. Sprva sem se prestrašil, a kmalu me je prešinila ideja, da bi lahko poletel in tako pravočasno prišel v glasbeno šolo. Dvignil sem se više in više. Letel sem nad hišami in nebotičniki ter med njimi opazil moj cilj. Pristal sem in stekel v zgradbo ter po stopnicah do drugega nadstropja. V učilnico sem na srečo pritekel pravočasno, tik pred učiteljem.

Ko sem že mislil, da je vsega konec, je učitelj zaklical: »Filip.« Prestrašeno sem se ozrl. Pomežiknil mi je in rekel: »Telovadne  pa le sezuj.« Preobul sem se v šolske copate ter sedel v svojo klop. Ko smo končali z uro, superg ni bilo več v garderobi. Mogoče jih je vzel kdo, ki se mu je mudilo domov. Od takrat vedno pazim, da se pravočasno odpravim od doma. Filip P., 5. c

Čudežne superge

Danes sem si morala obuti stare superge a jih nisem hotela. Mama je rekla, da so še uporabne. Vzela sem šolsko torbo ter se odpravila v šolo. Videla sem vse moje sošolke z novimi, bleščečimi in lepimi supergami.

Ko je zvonec zazvonil, sem se odpravila v učilnico kar s supergami, ker s seboj nisem imela copat. Imeli smo test naravoslovja in tehnike o vodi. Spomnila sem se, da sem zamešala datum ocenjevanja z matematiko, zato se nisem učila. Vsa živčna sem prijela pero ter razmišljala, kaj bi lahko odgovorila na  vprašanje. Oglasila sta se dva nežna glaska in povedala rešitev. Bili sta supergi. Rešitve sta mi šepetali cel test. Po testu smo imeli šport. Tekli smo pet krogov okoli šole. Bila sem zadnja, potem pa sem tako hitro pospešila, da sem pritekla prva na cilj! Supergi  sta tako pospešili, ker sta v tem uživali. Po športu smo šli na kosilo, potem pa smo pisali domačo nalogo.  Pri domači nalogi sta mi spet pomagali supergi. Bili sta res super. Po domači nalogi me je prišla iskati mama.

Rekla je, da greva po nove superge. Zavpila sem, da ne in ji povedala, kaj se mi je zgodilo. Doma sem superge skrila, ker sem imela mamo na sumu, da jih ne bo vrgla v smeti. Ob posebnih priložnostih sem jih nosila. Ela F., 5. c

 

Živela sem na planini, blizu gora. Po travnikih sem tekala bosa. Zunaj je bilo kamor koli si pogledal polno trave. Ptički so žvrgoleli vse do dneva, ko sta mi mama in očka povedala, da se moramo zaradi njune nove službe odseliti. Čez nekaj dni smo se usedli na vlak in se odpeljali proti mestu.

Ko  smo prispeli, je bil vse povsod beton in asfalt, niti ene travnate bilke. Mama mi je kupila superge, ki sem jih marala prav toliko, kolikor je moj dedek maral volka –  TOREJ NIČ. A nekega dne sem jih morala obuti. Tako zelo so me tiščale! Ko sem  naredila svoj prvi korak z njimi, je pod mojimi podplati zrastla trava. Kmalu sem z njimi spremenila celo mesto v ogromen park.

S temi supergami sem kmalu prehodila cel svet. A nikjer mi ni bilo tako lepo kot doma na planini z mama in očkom. Leila C., 5. c

Super superge

Zvečer sem se igral pred hišo, ko je začelo deževati. Pred vrati sem sezul superge in jih tam tudi pustil. Še dobro, da mama tega ni opazila. Ponoči je v superge udarila strela.

Zjutraj sem pozno vstal. Ura je bila že 7 h 45. Stekel sem v dnevno sobo, se oblekel in obul superge. Da so ožgane, še opazil nisem. Tekel sem, ko sem kar naenkrat kot gepard pospešil in v šolo prišel pravočasno.

Po pouku sem šel s prijatelji k potoku. Lovili smo se, ko mi je zdrsnilo in skoraj bi padel v vodo. A začuda se mi noge niso odlepile od tal.

To zanimivo zgodbo sem doma povedal družini. Pomislil sem, da so za te čudežne prigode krive superge. Lovro F., 5. c

(Skupno 31 obiskov, današnjih obiskov 1)