Na topel pomladni dan se je na pokritem kotalkališču v Solkanu odvijala že tradicionalna prireditev Šepet pomladi, letos že šesta zapored. Otroški pevski zbor nas je pod vodstvom gospoda Mateja Petejana s pesmijo popeljal med šolske klopi. Tema dogodka je bila namenjena naši šoli, saj v kraju obeležujemo častitljivo obletnico – 160 let začetka organiziranega šolstva v Solkanu. O zgodovini naše šole je spregovoril ravnatelj, gospod Marijan Kogoj. Med prisrčnim otroškim petjem smo lahko prisluhnili trem učiteljicam naše šole: Boži, Matejki in Mojci, ki že 20 let prepevajo pod imenom »Kresnice«, ob kitari jih je spremljal gospod Jadran Bratuž. Učenec Rok Šuligoj je na harmoniki, skupaj z očetom Petrom, zaigral Avsenikove Spomine, ki so nas v mislih povedli v stare čase, ko smo kot brezskrbni otroci nabirali znanje v šoli. Učenci 1. in 2. razreda so se razigrano predstavili z otroško pesmijo ter rajalnim plesom Rdeče češnje in Bela lilija. Petošolci so najprej, ob udarjanju s kamenčki, zapeli staro ljudsko pesem in zaplesali, tako kot so nekoč plesale naše babice in dedki. Tretješolci so nam na šaljiv in hudomušen način povedali različne izštevanke in reke v solkanskem narečju. Na koncu so pa tudi zapeli Solkansko himno, ki jo je zapisala gospa Mimica Peršič.
Med nastopajočimi niso bili le sedanji učenci, ampak tudi učenci, ki so nekoč obiskovali našo šolo ter z nami delili prijetne spomine nanjo. Prvi je spregovoril gospod Vladimir Čadež, sledil mu je gospod Branko Marušič in gospod Joško Kancler, spomine s Podružnične šole Trnovo je obudila gospa Patricija Šulin, z grgarske podružnice pa gospod Bojan Doljak.
Program sta izvrstno in sproščeno vodila petošolca Neža Bucik in Ivan Ugrin.
Za tako dovršeno prireditev se velja zahvaliti vsem nastopajočim, povabljenim gostom – nekdanjim učencem naše šole, gospodu ravnatelju ter vsem učiteljem in delavcem šole, ki so spletli pomladni dogodek v popolnost. Zahvaljujemo se KS Solkan in TD Solkan, brez katerih naših prireditev v kraju ne bi bilo, in seveda tudi krajanom, da so se tega jubilejnega dogodka udeležili v tolikšnem številu.
In kot pravi naš učitelj glasbe: »Skupaj smo kot mozaik, ki riše to veliko sliko življenja, vsak od nas je svojstven in nepogrešljiv v taki celoti. Še bomo delali dobro.«
Druženje s starši in krajani se je zaključilo v prijetnem pomladnem šepetu.
Erika Grosar
Fotografirala: Metka Nunčič in Vasja Podbršček
