Slovenski kulturni praznik in Rastoča knjiga
V torek, 7. 2. 2017, smo v OŠ Solkan pripravili tri prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, spomnili smo se namreč našega pesnika Prešerna. V zvezi z njim pa smo počastili tudi prvo rojstnodnevno svečko projekta Rastoča knjiga. V lanskem šolskem letu smo se osredotočili na črko S, ker predstavlja začetek imena našega kraja in ob tem gradili na vrednotah (spoštovanje, sodelovanje, svoboda …), letos smo se osredotočili na naslednji dve črki iz imena S-OL-kan, ti dve črki povezali s pomembno vrednoto, tj. OL-ika. Najprej smo prebrali nekaj prigod iz pesnikovega življenja, po himni pa je zbrane učence nagovoril gospod ravnatelj.
Drugo šolsko uro so se v šolski avli zbrali učenci od prvega do tretjega razreda. Najprej se je na oder in pred mikrofone postavil 1. a razred. Učenci so ob pomoči učiteljice Tanje in učiteljice Milene pripravili recitacijo o pozdravih, zapeli so tri pesmice in zaigrali, kako poteka Tončkov dan. V 1. b je učiteljica Lilijana spesnila pravo pesnitev o vikanju in tikanju, ki so jo učenci recitirali in tudi starejše naučili, kako se reči streže. Druga učiteljica Lilijana je bila prvi v veliko pomoč in podporo. 2. a razred oz. skupinica otrok je ob učiteljici Mirjam predstavila Župančičevo pesem Ciciban cicifuj, saj je osebna higiena tudi del olike. Učiteljica Franja je z 2. b pripravila predstavitev knjigice Škarje, glavnik in voda, ki jo je napisala učiteljica Dea Susič. Učenci so po delu likovno ustvarjali in svoje izdelke predstavili na prireditvi, prav tako so ob ilustracijah povedali vsebino. Učiteljica Mira, ki poučuje v 3. a pravi: »Moji učenci so podobni medvedkom!« In vsi skupaj so se odločili, da predstavijo ples medvedka Tedija. Saj je pri plesu olika še kako pomembna, kajne? 3. b in njihova učiteljica Erika so pripravili predstavitev o oliki, vanjo so vključili tudi grofa in grofico, ki sta predstavila učencem vzorno obnašanje pri jedi. Učiteljico Barbaro in njen 3. c je obiskala Pika Nogavička. Samo ugibate lahko, kakšno je bilo Pikino obnašanje, toda otroci so jo hitro poučili, kako in kaj spada k oliki. Tretjo šolsko uro so prišli na vrsto učenci drugega triletja, torej od četrtega do šestega razreda. Učiteljica Metka je s 4. a razredom predstavila, kako se vedemo pri jedi. Preko recitacije so učenci to zelo lepo predstavili. 4. b pa je z učiteljico Darjo pripravil igro vlog. Na tak način so vse opozorili, da je olika prisotna v življenju vsak trenutek. 4. a in njihova učiteljica Jana so nas opozorili, da moramo biti olikani tudi takrat, ko se nas loteva bolezen, prehlad. Učenci so torej odrepali pesem, kako se moramo obnašati, ko hihamo, kašljamo in cihamo. 5. b je ugibal, kako se moramo obnašati, ko smo v naravi. Učiteljica Mojca jim je bila pri nastajanju recitacije dobra mentorica. Vsi šesti razredi pa so o oliki razmišljali že prej in so svoja razmišljanja zapisali, nekateri pa so jih tudi prebrali na sami prireditvi. Četrto šolsko uro pa so prišli v avlo najstarejši učenci, tisti os sedmega do devetega razreda. Tudi ti so že prejšnji teden pisali razmišljanja, zgodbice, pesmi …vse na temo olika. Iz velikega števila prispevkov smo izbrali nekatere, ki so jih posamezniki prebrali pred svojimi sošolci. Drugi del prireditve, ki se je ponovil pri vseh treh predstavitvah, pa so pripravili devetošolci pod mentorstvom učiteljice Dee Susič. Pripravili so kombinacijo recitacije in repanja, vse se je vsebinsko navezovalo tudi na pesmi, o učencu Jaki, ki o oliki še ničesar ni slišal. Vsa »zgodba« se začne doma, ko ga mama budi, da se fant odpravi v šolo, nadaljuje na poti v šolo, in sicer pri pouku, malici, prikazuje oliko v razredu, pri kosilu in spet doma, ko sta televizija in računalnik njegovaedina zabava. Vse dogajanje se zaključi naslednje jutro, ko se zgodba ponovi. Sodeloval je tudi mladinski pevski zbor. Vodil ga je učitelj Matej Petejan, ta je tudi naučil tri učence, ki so tri delčke vsebine odrepali. Besedilo je bilo vsebinsko spremljano s slikovnimi posnetki Solkana in šole. Zahvaliti se moram gospodu ravnatelju, vsem učiteljicam in učiteljem, ki so soustvarjali program ob kulturnem prazniku in tudi hišnikoma, ki sta bila v dragoceno pomoč pri upravljanju s tehniko.
Dea Susič
