V četrtek, 15. 9. 2016, smo šli na naš prvi športni dan, pohod na Škabrijel. Četrtošolci smo se zbrali pred glavnim vhodom šole. Potem smo se ogreli, dežurni učenci so razdelili malico in se odpravili. Imela sem težko torbo. Čez nekaj časa hoje v hrib smo se ustavili in se odpočili. Vzela sem vodo in jo z užitkom spila, potem smo šli naprej. Zelo težko sem hodila, ker so me že bolele noge in bila sem zaspana. Hitro sem napredovala, tako da so me komaj dohajali. Pot je bila dolga, da ji ni bilo videti konca. Znoj sem imela po celem čelu, komaj sem čakala vrh. In končno prišli smo na vrh Škabrijela, vsi smo bili zadovoljni srečni, veseli, ker smo prišli na vrh. Potem smo se usedli. Vzela sem okusen sendvič iz mojega velikega nahrbtnika in pomalicala, nato sem se še posladkala. Malo smo se poigrali. Čez čas smo pospravili, se pripravili in šli dol. Pot dol je bila zelo strma in drseča. Bili smo spretni in nismo padli. Prišla sem v šolo. Bila sem zadovoljna, ker mi je uspelo. Bila sem utrujena, a čez nekaj časa sem pozabila na to.
Anuša, 4. a
Danes, 15. 9. 2016, smo učenci 4. a in 4. b odšli na Škabrijel. Pred odhodom smo imeli jutranjo telovadbo. Ko smo se učitelji in učenci zbrali pred vhodom, se je pohod pričel. Steza je imela veliko ovinkov in kamenja. Prvi postanek smo naredili pri spomeniku. Na poti sem se močno potil. Pogovarjal sem se s prijatelji. Ko smo prišli na vrh, smo pomalicali in se povzpeli na stolp. Odprl se nam je čudovit razgled na Novo Gorico. Takoj sem zagledal Solkan. Počasi smo se začeli pripravljati na odhod. Pot v dolino je minila kot bi mignil. Utrujeni, a veseli smo se srečno vrnili spet v šolo. Športni dan mi bo ostal v lepem spominu.
Svit, 4. a
